Martinovanja z nami …

5 November, 2012

… se lahko udeležite kar dvakrat;

10. novembra

ob 13h na Razhodnji na Čatežu

ob 19h na martinovanju v Črnomlju

Napovedujemo tudi naš koncert, ki bo (predvidoma) 15. 11. ob 18h na Zaplazu.

  • Share/Bookmark

Imamo novo spletno stran

27 September, 2012

http://www.srce-me-povezuje.si/drustvo-ragle/

Obiščite nas!

  • Share/Bookmark

S Čarobno Slovenijo po Argentini

13 December, 2011

Vabljeni!

  • Share/Bookmark

Hvala sponzorjem in donatorjem

28 September, 2011

‎18. oktobra odhajamo v Argentino, kjer bomo imele nekaj koncertov, delavnic … Hvala vsem financerjem, donatorjem ali radodarnim posameznikom, ki ste pomagali:

Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
Občina Trebnje
JSKD
KS Trebnje
KS Velika Loka
KS Dolenja Nemška vas
Kulturno turistično društvo Dobrnič
ŽPZ Dobrnič
Zavarovalnica Tilia d.d.
NLB d.d., Podružnica Novo mesto
Mercator d.d.
Dolenjske lekarne Novo mesto
Televizija Vaš Kanal
Dolenjski List
Doma-ko d.o.o. Mirna
Roman Vode s.p.
Avto Slak d.o.o.
Pirnat d.o.o.
Terca d.o.o. Šentrupert
Franc Pestotnik
Jana Zidar Forte s.p.
Ana Cergolj
Minka Hočevar
Založba Slovenska Matica
Družina d.o.o.
Turistična agencija TRUD

in tistim, ki še boste. Naš TRR je 0297 1009 1885 985.

  • Share/Bookmark

Nam pomagate v Argentino?

18 Julij, 2011

18. oktobra  odhajamo v Argentino, kjer bomo imele nekaj koncertov, delavnic … Hvala vsem donatorjem ali radodarnim posameznikom, ki ste, ali pa še boste, darovali. Naš TRR je 0297 1009 1885 985.

  • Share/Bookmark

Argentina

10 Julij, 2011

18. oktobra odhajamo v Argentino, kjer bomo imele nekaj koncertov, delavnic … Hvala vsem donatorjem ali radodarnim posameznikom, ki ste, ali pa še boste, darovali. Naš TRR je 0297 1009 1885 985.

  • Share/Bookmark

Resno in na dolgo o nas

16 Maj, 2011

Po koncertu ob 15letnici so nas novinarji povprašali o našem delu. Ob odgovorih, ki sem jih dajala, sem se zavedla, da nimamo nikjer zapisanega našega idejnega ozadja. In sem se ga lotila. Ker delamo 15 let s srcem in razumom. Naš pogled bo zapisan tu. Nastajal bo počasi. Nekaj stavkov pa sem zapisala že danes, 16. maja, 1 dan po praznovanju.

Ragle smo skupina 5 deklet. Ukvarjamo s z ljudskim izročilom, posebej aktivno z ljudsko pesmijo. Skupina je nastala pred 15 leti in kmalu javno nastopila.

O NASTOPANJU

Velikokrat rečemo, da ne nastopamo, temveč “gremo zapet”. S tem opozarjamo na problematiko postavljanja ljudske glasbe na oder. Ljudsko petje je bilo nekoč večinoma spontan pojav (izjeme so organizirano fantovsko petje, obredne pesmi …). Ljudje so si peli (sami zase ali v družbi), ko se jim je zahotelo, ne samo ob delu. Ljudska pesem na odru pravzaprav ni več ljudska, saj izgubi spontanost. Hkrati pa je oder največkrat edini prostor, kjer lahko (paradoksalno) vsaj začasno zaživi. “Nastop” naredi ljudsko pesem še bolj umetno, odrsko, označba “petje” pa doprinese nekaj spontanosti.

IZVIRNE ALI POUSTVARJALKE

Stroka se glede nas ponavadi opredeli tako, da smo poustvarjalke ljudske glasbe. Verjetno je tako zaradi naše mladosti, saj res nismo bile neposredne priče času, ko je ljudska pesem še živela. Verjetno motijo klasično zvočno podobo tudi mladi glasovi. Malo pa se nam gotovo pozna tudi petje v pevskih zborih, poslušanje sodobne glasbe ipd. Očitajo nam tudi, da ne ohranjamo grlenega petja.

Bile pa smo večkrat priča dogodkom, ko je ljudska pesem Oživela, na primer na kakšnem praznovanju, ko je pelo vse zbrano omizje. Od tod tudi naše “znanje” ljudskega večglasja, saj ga imamo že od nekdaj v ušesih in ga takega, kot smo ga slišale, tudi ohranjamo. Glede kontrasta stari – mladi glasovi večkrat spomnimo, da je star glas s posnetka nekoč bil mlad. Glede šolanja naših glasov poudarjamo, da nobena od nas nima za sabo daljšega vadenja vokalne tehnike. Pojemo pa zelo velikokrat in nepravilna uporaba glasov bi nam škodila, zato uporabljamo malce osnovnih vaj za upevanje. Kar se tiče grlenega petja, ga uporabljamo čedalje manj, ker po naših izkušnjah res uničuje glasove (šol za tovrstno tehniko pa pri nas ni), pa tudi zato, ker se pesmi učimo po posnetkih. Kjer je na posnetku skupina, ki poje grleno, to ohranimo tudi me. Je pa takih posnetkov malo. V večini je na posnetkih le en pevec v intimnem okolju in tak pevec ponavadi ne zapoje grleno. Način s posnetka ohranimo tudi me, seveda pa priznavamo, da bi morda posnetek zvenel drugače, če bi pelo več pevcev, recimo na praznovanju. Vendar tega, če nimamo posnetka, ne moremo vedeti. Imamo tudi izkušnje s pristnim stikom z živo ljudsko glasbo, ko ta ni zvenela grleno; uspavanke, recimo, se poje tiho, šivilija, ki si je zapela ob delu, tudi ni zapela grleno … Za nas je pojav grlenega petja zanimivost, ne pa pravilo, čeprav je verjetno res bilo pravilo v danes najbolj reprezentativnem fantovskem petju, ko so se fantje v svoji želji po biti slišan, opažen, morali “dreti”, da jih je slišala cela vas ipd.

Skratka, zavedamo se, da ne moremo predstavljati izvirnega ljudskega petja, vendar hkrati opozarjamo, da praktično ni nikogar več, ki to lahko predstavlja. Ljudska glasba je živela v času pred drugo svetovno vojno, ljudi, ki bi doživeli te čase, pa ni več. Prav tako vsaka skupina, ki se označuje za skupino, ni več izvirna, saj se kot skupina distancira od življenja (ki ga ni več) ostale skupnosti (čeprav črpa od nje) in njihove ljudske pesmi. Trudimo se, da ostanejo naše izvedbe čim bliže izvirniku, se pa tudi zavedamo, da skupina pesem “posvoji” in priredi, spontano, kar pa je ena od značilnosti ljudske pesmi in zato ni nič tujega ali oddaljevalnega.

DOLENJSKA

V zvezi z načinom petja bi izpostavila, da prihajamo z Dolenjske, območja, ki ni ne zvokovno, ne narečno nekaj posebnega; ni Rezija, Istra, Bela Krajina, Koroška, Prekmurje … kjer je za “kontinentalce” petje zaradi narečja ali melosa že apriori zanimivo. Naše petje je tipično, (večinoma) troglasno, tudi narečja (ki je izrazito melodično in ga veliko pobere že meldija pesmi) se ne sliši veliko. Pesmim ga tudi ne dodajamo (ker na splošno ne popravljamo in dodajamo besedil). V narečju pojemo le, če imamo tudi posnetek v narečju. Zato zvenimo zelo navadno. Nesrečno naključje pač, da smo doma iz navadnega območja, zato pa tudi nismo preveč zanimive.

OBLAČENJE, UNIFORME

Glede oblačenja pevskih skupin, ki pojejo ljudske pesmi na odru ima JSKD jasne smernice. Oblačila morajo biti v skladu s predstavljenim na odru, torej historična oblačila (ne noše), ali pa današnja vsakdanja oblačila.

Naše stališče je, da vsakdanja oblačila na oder ne spadajo. Morajo biti praznična, kar pa v današnjem oblačenju (ko ni več vsakdanjih in “zakmašnih” oblačil, temveč so ta iz dneva v dan enaka, slavnostne toalete pa se nam zdijo v tem primeru pretiravanje) ni mogoče. Ker imamo nekaj estetskega čuta, se v primeru, da gremo pet “v civilu”, dogovorimo, kako se bomo oblekle, da smo vsaj malce enotne, to pa je že uniformiranje in torej ne več vsakdanje oblačenje.

Ker skušamo sporočiti, da lahko ljudska pesem obstaja (če že ne živi) tudi v trenutnem času, je na odru ne postavljamo nazaj v preteklost, kar bi se po našem mnenju zgodilo, če bi bile oblečene v historična oblačila.

Oblečemo se v dolge svilene obleke, ki niso iz našega časa, torej aluzirajo na preteklost, niso pa niti posnetek oblačilne kulture kakšnega časa. So uniforma, ker pač nastopamo kot skupina, ne kot posameznice z vsaka svojim načinom oblačenja. Druge obleke so dolge bele bombažne s čipkami, nekakšne preproste halje, ki spominjajo na vilinska oblačila, torej na brezčasnost ljudske glasbe. Tretje uniforme so dolga krila iz domačega lanenega platna z ljudsko vezenino in živobarvni svileni topki. Spet gre za slavnostno oblačilo, ki z grobim platnom in vezenino aluzira na preteklost.

  • Share/Bookmark

Zahvala

16 Maj, 2011

Hvala vsem za včerajšnje lepo popoldne v Lanšprežu! V vsej vzhičenosti smo pozabile prebrati zahvale tistim, ki so ga omogočili. To so:

Čebelarji

PGD Lukovek

Meta Gabrijel

Jože Pestotnik

Emiljana Pavlin

Pavlinovi iz Trebnjega

Ivi, Ivan in Jana Višček

Aljaž Uhan

Uhanovi iz Rodin

Danilo Bandel

Tina Kukenberger

Kukenbergerjevi iz Gorenjih Ponikev

Milena Makše

Joži Mulh

Martina Zupančič

Majda Brajer

Tončka Prpar

Olga Kepa

Interflash

ZKD Trebnje

KS Trebnje

Jskd in Mojca Femec

Občina Trebnje.

Vsem iskrena hvala!

  • Share/Bookmark

Praznovanje 15 let delovanja

6 Maj, 2011

Minilo je 15 let, nekateri bi rekli kot bi mignil, za nas pa je to več kot polovica našega življenja. Postajamo celo malo sentimentalne.

Vsekakor bomo vesele vsakega obiska, bo pa veselo, sproščeno, prijazno, zanimivo, malce presenetljivo … Pridite!

  • Share/Bookmark

Koncert na Mirni

29 Marec, 2011

v soboto, 2. aprila ob 19ih

  • Share/Bookmark